Pred davnimi leti, že 25 jih je minilo, je kopica ljubiteljev slovenske literature začutila željo, da bi si tudi slovenska knjiga zaslužila svoj sejem. In tako so v tistih časih začeli. Začetni entuziazem in volja so prisotni tudi danes, ko sejem praznuje četrt stoletja obstoja. Glavni cilj sejma je, da bi bralcem na enem mestu predstavili vse, kar so izdelale slovenske založbe.

Z leti je sejem postajal vedno večji in tudi danes, po toliko letih in v teh kriznih časih, ko je boj za preživetje bolj pomemben od prebrane knjige, je prerasel v enega najpomembnejših kulturnih dogodkov leta. Med ljudmi je zelo priljubljen, kar se je zelo dobro videlo na 1.304 kvadratnih metrih razstavnega prostora Cankarjevega doma, kjer se je ob razstavnih prostorih več kot stotih založnikov, trlo veliko ljudi. Ogledovali in prelistali so marsikatero knjigo, na voljo jim jih je bilo več tisoč, med njimi tudi celotna paleta uspešnic, knjige pa so lahko tudi kupili po malce nižjih cenah od običajnih.

Čast otvoritve letošnjega 25. slovenskega knjižnega sejma je pripadla predsedniku države Danilu Türku, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v kriznih časih število slovenskih založb ne zmanjšuje, kar je v nizu slabih vsekakor dobra novica. Veseli ga, da ima po videnem knjiga še vedno zelo velik pomen, saj je po njegovem mnenju knjiga bistvo kulture.

Na knjižnem sejmu je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše. V teh modernih časih, ko otroke premamijo računalnik, gsm, videoigrice in ostale ¨ igračke ¨, je prostora za dobro knjigo zelo malo. V preteklih letih je bilo narejenega premalo, da bi mlade spodbudili k branju. Zato se je potrebno potruditi, da mladim prikažemo kako je knjiga lahko zanimiva, kako ob njej ustvarimo nov svet in kako se lahko z njeno pomočjo družimo in spoznavamo. Tako je bilo tudi na letošnjem sejmu zelo dobro poskrbljeno za najmlajše. Na razpolago jim je bilo veliko zanimivih knjig, ki jih je marsikateri otrok vzel v roke in prelistal. Poleg bogate ponudbe otroških knjig so se najmlajši bralci lahko udeležili tudi kakšne od predstav Kulturno-vzgojnega programa Cankarjevega doma ali pa so jih pritegnile nekatere vsebine na Forumu za obiskovalce.

Na Založniški akademij pa bodo tudi tokrat predavali založniki, znani avtorji in raziskovalci. Kot v preteklosti, so tudi letos podelili nekaj nagrad. Nagrajenci 25. slovenskega knjižnega sejma so:

• Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo je dobil Miloš Mikeln.
  
  
• Nagrado za Najboljši literarni prvenec je prejela Vesna Lemaić za zbirko kratkih zgodb Popularne zgodbe.
  
  
• Nagrado Najlepša slovenska knjiga:

              - Kategorija A- književnost ter knjige za otroke in mladino: Studiobotas s knjigo

                Jani Kovačič – Knjiga

              - Kategorija B- znanstvene knjige, učbeniki, stvarna literatura: ekipa oblikovalcev  

                Ilab Crossmedia z delom France Vrbinc – 366 x slovensko: z jezikovnimi kotički  

                skozi vse leto

               - Kategorija C- umetniške monografije in fotomonografije, bibliofilske izdaje:  

                 Studiobotas za delo Matjaž Kmecl, Joco Žnidaršič – Zakladi Slovenije

• Nagrado Krilati lev je prejel Ma-tisk s knjigo Alpe, kot jih vidijo ptice

• Nagrada Najboljši mladi prevajalec je šla v roke Tatjane Jamnik za prevod romana Sežigalec trupel (Spalovač mrtvol) Ladislava Fuksa

Čestitke vsem nagrajencem tudi iz strani ekipe Livade.net .

Za nami je še ena zelo lepa prireditev, s katero organizatorji želijo spodbuditi ljudi do branja knjig, kar jim bo zelo koristilo na vseh področjih življenja. Veliko število obiskovalcev pa je dokazalo, da so take prireditve zelo dobrodošle in da kljub pomanjkanju časa zaradi vsakdanjih opravil, radi vzamejo dobro knjigo v roke in jo z veseljem preberejo. Zato z veseljem pričakujemo naslednje leto, ko se bomo udeležili že 26. knjižnega sejma.


Avtor članka: Špela Vrban, Damijan Žnideršič , email: damijan@livade.net
Avtor fotografij: Damijan Žnideršič
Lektoriranje: Špela Vrban
Urednik: Aleks Barilar