Podjetje Fit media d.o.o. je v znanem slogu organiziralo še en izvrsten koncert. Tokrat je naša ekipa spremljala koncert, na katerem je v okviru Veronikinih večerov na starem gradu v Celju nastopila zasedba Gal in Galeristi. Gostja večera je bila Galova sestra Severa Gjurin, ki je s svojimi pesmimi obudila spomin na žal že razpadlo skupino Olivija. Naslov prireditve se je glasil »S tangom do rocka«.

V peklenski vročini ugašajočega julijskega dne, je nastop optimistično začel Gal s skladbo »Čas bo na moji strani«. Po prihodu ostalih osmih galeristov in Severe na oder, je bilo najprej z njihove strani opaženo in pohvaljeno izjemno prizorišče med srednjeveškimi zidovi. Mesto Celje res vlaga ogromne napore za obnovo nekdaj mogočnega gradu slavnih celjskih grofov, ki so sedež svojih velikih posesti postavili na izjemni lokaciji na pobočju tik nad mestom. Publika je zasedla vsa mesta, mladi so se posedli tudi po stopniščih in zidovih. Po prvih tonih se je pozornost občinstva od prijetnega okolja preusmerila k nastopajočim. Gal Gjurin je od prve do zadnje note dokazal, da je izjemen pesnik in glasbenik. Glede na njegovo izobraževanje na Filozofski fakulteti, bi človek pričakoval več filozofiranja. Ampak pri njem, Severi in Galeristih gre vse ravno v nasprotno smer. Koncert je deloval sproščeno, na trenutke je stvar izgledala celo malce neorganizirano. Skoraj po vsaki odigrani skladbi so potekali na odru nekakšni tihi dogovori in včasih vprašanje publiki, ali ima kdo kakšno glasbeno željo. Ampak na ta način so se le spletale tihe vezi s publiko. Pred koncem koncerta je celo odšla pihalna sekcija po mostovžu do vhoda v Friderikov stolp izza prizorišča visoko nad publiko. In potem smo poslušali zanimivo stereo izvedbo iz dveh strani. Nazaj grede se je Gal usedel med navdušeno publiko, da je dobil občutek še z druge strani odra. Na odru pa je ponovno dokazal svojo genialnost pri skladanju zanimivih verzov in igranju na številne instrumente, ki jih je imel večkrat polne roke, pa še dodatno so mu viseli preko rame. Takoj se vidi, da se stvari loteva s perfekcionizmom, kar pa je v slovenski zabavni glasbi prej izjema, kot pravilo. Pri spremljanju njegove glasbe je potrebno na široko odpreti vrata vsem čutilom. V razkošno valovanje zvokov se zelo uspešno vključujejo tudi Galeristi z izjemnim igranjem in petjem. Vse poteka z izredno svežino, strastjo in občutkom. Spekter njihove glasbe zajema nežne akustične zvoke, ki se poigravajo na meji s tišino, pa preide preko močnejših etno do prav trdih rockovskih tonov, vplete moderne ritme, koketira z latino in afriškimi ritmi in se sprehodi celo do narodnozabavne glasbe.

Smetano na torti pa vseeno predstavlja Severa s svojim žametnim, erotičnim glasom. Čeprav je bila na začetku »Ledena«, je ob lastnem spremljanju s kitaro, predvsem pa proti koncu koncerta dokazala, da zna biti zelo vroča. Ob koncu koncerta smo se že zbali, da ne bomo slišali najlepšega. Ampak je bilo prihranjeno skoraj čisto za konec. V mislih imam seveda skladbo »Kadar sva sama«. Elegijo vsem zaljubljenim, ki jih je v poletnih mesecih še več, kot običajno. Nekakšno novodobno odo ljubezni v stilu Poletne noči. Publika je pritegnila stoje. Ko jo je Gal povabil bliže k odru se je kot potok lave zlila k odru in nato je sledila še skupna »Kaj vse bi dal«, ki jo je Gal nadaljeval, »da bi z vami ostal …«.

Vsi smo si želeli še ostati, ampak nam je Gal ob pozni uri zagotovil, da se v Celju kmalu spet vidimo. Iskreno spet čim prej dobrodošel skupaj s Severo, Galeristi in gosti. Zagotovo pridemo.

V veselje in čast nam je bilo sodelovati s tako uspešnimi organizatorji in upamo, da bo sodelovanje še trajalo.


Avtor članka: Sonja Zalar
Avtor fotografij: Vinko Vodušek
Urednik: Aleks Barilar