Pa se je zgodil dolgo pričakovani koncertni spektakel. V začetku tedna nas je namreč razveselil obisk dobro znanega ameriškega avtorja in pevca Michaela Boltona. Pot k nam ga je zanesla v sklopu turneje, na kateri predstavlja najnovejšo ploščo z naslovom One world one love.

56-letni pevec svetovnega slovesa, je dobitnik dveh glasbenih nagrad Grammy in že šest nagrad American Music Awards za najboljši vokal ter še mnogih drugih prestižnih nagrad, kot so  Hit Makers Award,  The Martin Luther Award, prestižno Louis Hine nagrado za človekoljubnost in za delo na področju človekovih pravic. Bil je tudi nominiranec za nagrado Emmy s skladbo Tears of the angels. Ima pa tudi svojo zvezdo na Hollywood walk of fame. V svoji bogati glasbeni karieri je prodal že preko 53 milijonov plošč.

Na tokratnem koncertu, je prva s svojim nastopom že nekaj pred deveto uro pričela prva gostja večera, mlada irska pevka Jennifer Clark. Predstavila je nekaj svojih skladb, ki jih je odpela ob spremljavi klavirja in kitare. Priznati pa ji je potrebno tudi izjemno lep glas in stas. Zbrano množico je najbolj ogrela z akustično izvedbo Beyonce-jine pesmi If I were a boy, s katero si je zaslužila dolg aplavz in vzklike navdušenja nad slišanim. Po nastopu je še predstavila svojo spletno stran, nas povabila k ogledu njenega profila na My spaceu, se zahvalila za gostoljubje in počasi prepustila oder glavni zvezdi večera.

Najprej je na oder prišla spremljevalna skupina, ki je z glasbo začela ogrevati zbrane v dvorani. Po nekaj minutnem uvodu,  je na oder le prišel Bolton in pravi koncert se je pričel. Kot prvo pesem je zapel Soul Provider, nadaljeval s predstavitvijo pesmi z novega albuma, in sicer je to bila Hope It's too late, ki je šla vsakemu poslušalcu odlično v uho. Tej skladbi so sledile priredbe nekaterih velikih uspešnic vseh časov. Med drugimi smo lahko slišali venček Sinatrovih pesmi, kot so For once in my life, Fly me to the Moon, That's life in vsem dobro poznano New York, New York. Zapel je tudi Reddingovo Sittin on the dock of the bay ter Gershwinovo Summertime. Vse te slišane skladbe pa vseeno niso še prepričale zbrane množice v dvorani, saj so bile za njihov okus očitno premirne in so potrebovali dodatno vzpodbudo. Razživeli so se šele ob odpeti Puccinijevi ariji Nessun Dorma, ob koncu katere je tudi napovedal prihod glavnega gosta večera Tonya Cetinskega. Njegov prihod je v dvorani požel ogromen aplavz, saj ga vsi poznajo kot odličnega zabavljača publike in kot izvajalca odličnih komadov. Odpel je tri svoje velike hite, Umirem sto puta dnevno, Kad žena zavoli in Blago onom ko te ima. Za konec pa postregel še s skladbo Caruso, s katero je prekosil samega sebe in na krilih ovacij oder spet prepustil Boltonu.

V drugem delu koncerta je prišel v spremstvu varnostnikov v sredino parterja, kjer je odpel še eno klasiko When a man loves a woman. Nato pa odšel nazaj na oder in tam ostal do konca koncerta. Največje navdušenje, je požel s po mojem mnenju njegovo najbolj prepoznavno pesmijo How can we be lovers, nadaljeval pa še s Time, love and tenderness in Rock me baby.

Po tej pesmi, se mu je še zadnjič na odru pridružil Tony in skupaj sta odpela dobro znano Stand by me, ki sta jo posvetila preminulemu Tošeju Proeskemu. Sledil je še veliki finale koncerta, kjer nam je odpel Can I touch you there in How am I supposed to live without you. Potem pa so vsi skupaj zapustili oder, vendar ga je vztrajno občinstvo še enkrat zvabilo nazaj na oder, kjer jim je ponudil samo še eno pesem. To pa je bila skladba iz risanke Herkul, z naslovom Go the distance.

Po več kot dveh urah, se je zelo lep koncert tudi zaključil. Po besedah Boltona, mu je bilo v Sloveniji več kot lepo in se bo z veseljem še kdaj vrnil. Že zdaj ga nestrpno pričakujemo, saj je bil ponedeljkov koncert več kot uspešen. To so naši ekipi zaupali tudi obiskovalci koncerta, ki so bili vsi zelo zadovoljni nad koncertom.


Posnetka koncerta si lahko ogledate tukaj in tukaj .


Avtor članka: Špela Vrban
Avtor fotografij: Polona Vrban
Lektoriranje: Darja Andric
Urednik: Aleks Barilar