V današnjih časih je ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine zelo težka in draga stvar. V večina primerih se naša preteklost kar potepta brez vsakršnega pomisleka. Veliko takšnih primerov imamo v sosednjih občinah, v naši občini pa se trudijo za ohranitve starih običajev in kulturne dediščine. Pred kratkih smo pisali novico o obnovi ribiškega pomola in ohranitvi ribiškega poklica. Prav vsak pa lahko vidi, kako dobro se skrbi za vse zelenje okoli nas in kako se vsi trudimo, da v naših krajih ostane nekaj pridiha lepe preteklosti v simbiozi s prihodnostjo.

Da je preteklost pomembna, se zavedajo tudi na Komunali Izola, ki stalno skrbijo za lepoto našega ribiškega mesteca. V to spada tudi nov projekt, ki so si ga zadali, to je obnovitev starih batan.

Batana je vrsta lesenega čolna, ki so ga ribiči nekoč uporabljali za ribolov v Tržaškem zalivu in ob obalah Istre. Čoln na vesla imenovan batana, je podoben tipu najbolj razširjenega ribiškega čolna na Jadranu, poznanem pod različnimi imeni. Slovenci batano imenujemo »betjeu«, italijani pa »batella« ali »battana«. Značilnost batane je prav velikost, saj zaradi razmeroma ozke bočne širine ne omogoča opiranja z vesli na bočnih straneh pri pokončnem veslanju. To so bili predvsem čolni revnejših ribičev in tistih, ki so se poleg ribolova ukvarjali še npr. s kmetijstvom, zato predstavljajo del tudi naše ribiške in s tem tudi pomorske dediščine.

Žal pa so v današnjih časih skoraj izginile. S tem dejstvom se niso mogli sprijazniti na Komunali Izola in začeli so z zelo pomembnim projektom - ohranjanja vsaj nekaj batan za predstavitev čolna prihodnjim rodovom.

Tako so spomladi od občana Vlada Franjčića prejeli v dar staro batano. Bila je res že stara in zob časa jo je že precej načel. Obnovitev je bila prava misija nemogoče, ki pa so se je »komunalci« z veseljem lotili. Tako so zavihali rokave, kupili potreben material in spravili so se na delo. V nekajmesečnem delu je bilo veliko veselja ter tudi kakšen bolj težek dan. Delali so se žulji in tekla je pot, ampak nikakor se niso vdali. In rezultat dobrega dela je dobro viden na izolskem krožišču, kjer je obnovljena batana razstavljena.

Batano krasita značilni barvi, bela in modra, ki sta simbol izolske občine ter napis Izola-Isola. Že zelo kmalu, in takrat bomo o tem tudi poročali, bodo batano opremili še z jamborjem in značilnim jadrom, ki ga bo krasil grb naše občine. Ideja o postavitvi batane v izolsko krožišče je prišla s strani zaposlenih v Delovni enoti pristaniške dejavnosti v Izoli, ki jo je župan dr. Tomislav Klokočovnik z navdušenjem sprejel.

OBČINA IZOLA O POSTAVITVI BATANE V KROŽIŠČU IN O PROJEKTU KOMENALE - OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE:

• Z Občine Izola nam sporočajo naslednje: Krožišče v mestnem jedru Izole od danes naprej krasi restavrirana stara batana, s katero želita izolska Komunala in Občina Izola poudariti pomen spoštovanja bogate ribiške kulturne dediščine mesta. Župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik se želi ob tej priložnosti javno zahvaliti delavcem Komunale Izola, ki so v preteklih dneh prizadevno obnovili dve batani. Obenem pa jim v zahvalo Občina Izola dovoljuje, da prvo obnovljeno batano javno predstavijo na omenjenem krožišču. Občina Izola se nadeja, da bodo tovrstna restavratorska dela v prihodnosti potekala na javni površini ter da jih bo moč vključiti v turistično ponudbo samega mesta oziroma v načrtovani ribiški muzej.

 

KOMUNALA IZOLA O PROJEKTU OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE:

• S Komunale Izola nam sporočajo naslednje: s postavitvijo batane smo želeli okrasiti naše mesto, saj so ribiška plovila od nekdaj simbol naše občine. Sporočajo še, da imajo v obnovi tudi nekoliko večje leseno plovilo, ki ga bodo javnosti predstavili v mesecu avgustu.

 

KOMENTAR UREDNIŠTVA:

• V našem uredništvu spodbujamo vsakršno dejavnost za ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine. Zato smo veseli, da lahko poročamo o lepem projektu, ki še bolj olepša naš že lep kraj in upamo, da bo v bodoče takšnih poročanj vedno več.

Avtor novice: Damijan Žnideršič
Avtor fotografij: Damijan Žnideršič
Lektoriranje: Darja Andric
Urednik: Aleks Barilar